Zgodovina Bohinja ter okolice je bila precej pestra skozi čas, saj je na prepihu kultur, ter raznih trgovskih poti, ki so jih uporabljala različna ljudstva.

Bohinj je bil naseljen že v bronasti dobi. zametki bohinjskih vasi pa so dobivalo obliko v železni dobi, ko se tudi začne železarstvo v Bohinju in traja vse do konca 19. stoletja. takrat v Bohinjski Bistrici v nesreči pogorijo zadnji plavži. V eni noči se tako prekine 2500 letna tradicija pridobivanja železa. Za Bohinj je to velik udarec, saj prihodek izgubi več kot 400 družin. Tako so se nekateri primorani odseliti v druge kraje kot so Jesenice ter Borovlje.

Ta čas v Bohinju zavlada gospodarska luknja. Ljudje so se tudi že prej ukvarjali s poljedelstvom ter živinorejo in gozdarstvom, a je Bohinj potrboval še nekaj več, saj naravne razmere niso dopuščale da bi temi dejavnostmi lahko vsi preživeli.

Odrešitev pride kmalu. 16 let po požaru je v Bohinj pripeljal prvi vlak po novo zgrajeni Bohinjski progi. Tako je Bohinj dobil vrata v svet in nove priložnosti za razvoj. Že sama gradnja železnice in Bohinjskega predora je pomenila velik gospodarski razvoj doline.

Odločitev o novi železnici je sprejela vlada na Dunaju, saj so potrebovali novo povezavo iz notranjosti do morja - Trsta. Za zadnji del povezave med Beljakom in Trstom so bile na mizi tri vairante. Ena varianta je bila pod Predelom in v Bovško dolino, druga bolj zahodna bi šla čez Škofjeloško hribovje. tretja varianta pa v Bohinj in skozi tunel v Baško grapo. Iz vojaških razlogov so tako izbrali Bohinjsko varianto, kar se je na to v prvi vojni izkazalo za upravičeno. največji projekt na tej progi pa je bil Bohinjski predor pod goro Kobla.

Gradnja predora se je začela leta 1900. Vrtali so ga iz obeh strani. večja vrtalna moč je bila na Bohinjski strani, saj je bilo tu več delavcev, prostora, in tudi vode, ki je poganjala agregate za prezračevanje in razsvetljavo.

Izvajel je bilo podjetje grofa Giacomo Ceconija. Ta je na Bohinjski Bistrici zgradil stanovanja, bolnišnice, menze za delavce. Bil je spoštovan med delavci. Med gradnjo se je tudi preselil v Bohinj in se tu še enkrat poročil - s slovenko. Bil je to njegov zadnji projekt.

Dela v tunelu so bila zahtevna, saj je bilo veliko blata, ilovice ter vode. Tako so morali skoraj ves tunel izvrtati ročno. Tunel je sedaj dolg 6347m, a je bil ob izgradnji daljši. med drugo svetovno vojno je bil dvakrat miniran. prvič ob začetku s strani kraljevske vojske, nato pa še s strani nemcev ob umiku.

Tunel je bil dograjen leta 1905, sama proga pa leto kasneje. na otvoritvi, ki se je dogodila prav tu na železniški postaji je bil prisoten tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand - tisti, ki je nato v Sarajevu umrl v atentatu.

Ko je proga zaživela, se je v Bohinju hitro začel razvijati turizem. Tako letni kot zimski. Sploh zimski je dobil velik razmah, letni pa je pred tem tudi že obstajal. Iz Gorice Trsta, Ljubljane in drugih krajev so v Bohinj hodili na smučanje, drsanje, sankanje. Bilo je veliko tečajev in tekmovanj.

Sam tunel še danes opravlja nalogo povezovanja Gorenjske in Primorske in celotna proga je prava atrakcija, saj je speljana po res čudovitih krajih.